Prihodnost električne energije v Sloveniji

V tokratni reviji National Geographic Slovenija, ki pokriva širok spekter znanosti, je naš sodelavec mag. Leon Valenčič, vodja oddelka za energetiko in načrtovanje energetskih sistemov, v poglavju z naslovom »NEK ves čas deluje s polno močjo in zadovoljuje petino slovenskih potreb po električni energiji« pojasnil, kakšne so napovedi prihodnje rasti porabe električne energije. Med drugim navaja, da se je v zadnjih 40 letih poraba pri nas podvojila, in to kljub dvema velikima krizama, tranzicijski na začetku 90. let in globalni po letu 2008. »Napovedi prihodnje rasti bi bile nižje, če ne bi politika predpisala, da morata biti na elektriko tudi promet in ogrevanje. Glede na to je mogoče pričakovati še večjo rast,« meni mag. Valenčič. NEK naj bi leta 2043 nehala obratovati, TEŠ bomo zaprli najpozneje leta 2053. S čim bi lahko nadomestili izpad? Vemo, da je danes Slovenija po proizvodnji elektrike iz sončnih elektrarn med zadnjo tretjino držav EU. »Sončnice in vetrnice niso resna alternativa,« je brezkompromisen mag. Valenčič in dodaja: »Veter je nezanesljiv, pozimi, ko potrebujemo največ elektrike, sonca skoraj ni. Poletnih presežkov še dolgo ne bomo znali skladiščiti za slabe čase.« Kaj pa hidroelektrarne? »Prav veliko jih nimamo več kam postaviti. Vemo tudi, kako težko jih je umestiti v okolje,« sklene misli mag. Valenčič. Kakšna bo torej energetska politika Slovenije v prihodnje? Energetska tranzicija postaja izziv, sploh če nočemo povečati svoje energetske odvisnosti od tujine.