SELECT THE LANGUAGE:    slovenski     english   
   naslovnica | informacije | program | avtorji | članki | sponzorji | prijava  | nastanitev  2010  2008  2005  
SREBRNI SPONZOR
SPONZOR COFFEE BREAK
SPONZOR PLUS
SPONZOR
ČLANKI
Aleksander Polajner, Roman Tomažič, Jure Praznik

Diagnostično - analitski center v ELES-u

ELES se je z reorganizacijo v letu 2013 odločil za uvedbo učinkovitega upravljanja s svojimi fizičnimi sredstvi. Za izpolnitev zastavljenih strateških ciljev je bilo do danes izvedenih več pomembnih aktivnosti, med katere sodi tudi vzpostavitev Diagnostično-analitskega centra. 
Poglavitni namenski cilji projekta so učinkovita podpora upravljanju s fizičnimi sredstvi, vzdrževanju, izvajanju investicij ter umeščanju v prostor, vrednotenje življenjskih ciklov naprav in preostale življenjske dobe ter sodoben pristop k spremljanju tehničnega stanja VN opreme. 
Pri predstavitvi se bomo osredotočili na implementirane tehnične informacijske sisteme in načrtovane nadgradnje, s katerimi želimo zastavljene cilje uresničiti. 

Preberite si celoten članek >>


S. Pack, J. Plesch

Prehodni napetostni profil v visokonapetostnih omrežjih v Avstriji  Napetostni profil visokonapetostnih omrežij v Avstriji deluje v stabilnem stanju s sinusnim napetostnim profilom. Na nominalni sinusni napetostni profil lahko vplivajo stikalno delovanje, atmosferske razelektritve in sistemske motnje. Za raziskovanje spremenljivih napetostnih profilov se izvajajo meritve napetosti vod-tla na terenu. Za analizo in oceno prehodnih napetosti so bile izvedene meritve na različnih delih avstrijskih visokonapetostnih omrežij.

Meritve so bile izvedene na eni izmed največjih postaj v Avstriji. Postaja vključuje dve zračno izolirani zbiralki z nazivno napetostjo od 220 kV do 380 kV, ki sta povezani s trifaznimi transformatorji s trojnimi navitji. Za merjenje prehodnih napetosti z visoko natančnostjo so bili, poleg ureditve stolpa z vhodnimi 220 kV nadzemnimi vodi, vgrajeni trije upornostni in kapacitivni napetostni delilniki (RC-delilniki). Zaradi zelo širokega frekvenčnega razpona med signali DC do prehodnih signalov s približno 1 MHz frekvenco, so bili RC-delilniki uporabljeni kot najbolj natančna referenca za visoke sistemske napetosti. V dveh dodatnih vozliščih postaje so bile izmerjene prehodne napetosti pri sekundarni terminalski omarici nameščenih induktivnih napetostnih transformatorjev. Nazivna napetost napetostnih transformatorjev je 220 kV in 380 kV. 

Stikalno delovanje odklopnikov na tretji fazi transformatorja s trojnim navitjem (400/230/30 kV) je bilo izmerjeno s pomočjo kapacitivnih napetostnih delilnikov. Na tretji strani transformatorja je priklopljena 100 MVA dušilka. Meritve prehodnih napetosti na terenu so bile izvedene na dveh različno grajenih postajah (A in B). Povezava med transformatorjem in dušilko na postaji A se realizira z energetskimi kabli in zračno izolirano zbiralko na postaji B. Zaradi strukture obeh postaj je bilo opazovano različno delovanje napetosti vod-tla v primeru stikalnega delovanja. 

Za snemanje visoko natančne prehodne obremenitve je bil uporabljen digitalni spominski osciloskop. Konične vrednosti, trajanje obremenitve in frekvenčni spekter so bili izmerjeni z analiziranjem izmerjenih valov prehodne napetosti ali visokonapetostnih frekvenčnih signalov. 

Preberite si celoten članek >>


Zvonko Bregar, Leon Valenčič

Izravnavanje proizvodnje iz obnovljivih virov

Po teoriji o globalnem ogrevanju so od človeka povzročene emisije toplogrednih plinov - od katerih je najpomembnejši ogljikov dioksid - glavni razlog za nevarno ogrevanje ozračja. Evropska komisija zato predvideva v svojih direktivah drastično pospešeni prehod od proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv (premog, nafta, zemeljski plin) na proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov že do leta 2030. Vendar pa je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov nestalna in nepredvidljiva, čas proizvodnje večinoma ne ustreza času, ko električno energijo zares potrebujemo. Rešitev se vidi v različnih hranilnikih električne energije: črpalne elektrarne, baterijski sistemi, postopek metanizacije itd., v pametnih omrežjih in vseevropskem povezovanju visokonapetostnih omrežij. V članku obravnavamo hipotetični primer 500 MW fotovoltaičnih elektrarn v Sloveniji in zanj določimo odvisnost med garantirano močjo in velikostjo hranilnika. Izravnavanje na povprečno moč potrebuje približno 50 regulacijskih bazenov ČE Avče za garantirano moč približno 50 MW. Kot alternativa se kaže izravnavanje na približno 60 % te moči, za kar potrebujemo petkrat manj regulacijskih bazenov, vendar je tudi ta rešitev po inštalirani moči in investicijskih stroških za vsaj en velikostni razred slabša od rešitve s klasičnimi sistemskimi elektrarnami. 

Preberite si celoten članek >>


Božidar Filipović-Grčić, Ivo Uglešić, Srećko Bojić

Analiza prehodne povratne napetosti SF6-odklopnikov pri preklapljanju neobremenjenih 400 kV daljnovodov - primerjava simulacij EMTP-RV in meritev na licu mesta

Ta prispevek predstavlja analizo prehodne povratne napetosti (PPN) na SF6-odklopnikih pri preklapljanju neobremenjenih 400 kV daljnovodov. Meritve odklopnikov na licu mesta so bile izvedene med preklapljanjem neobremenjenih 400 kV daljnovodov z naslednjimi konfiguracijami daljnovodnega omrežja 400 kV:
- Testna konfiguracija 1: testiranje odklopnikov na 400 kV daljnovodnem polju ob preklapljanju 230 km dolgega neobremenjenega daljnovoda;
- Testna konfiguracija 2: testiranje odklopnikov na 400 kV daljnovodnem polju ob hkratnem preklapljanju dveh neobremenjenih daljnovodov, dolgih 230 in 167,8 km.
Preklapljanje je potekalo z in brez uporovnih kondenzatorjev, vzporedno priključenih na izklopne celice odklopnikov. Za obe konfiguraciji so bili izvedeni modeli s programsko opremo EMTP-RV, rezultati izračunov pa so bili primerjani z meritvami na licu mesta.

Preberite si celoten članek >>


Ambrož Božiček, Leopold Herman, Boštjan Blažič, Igor Papič

Testiranje industrijskega regulatorja statičnega var kompenzatorja s pomočjo digitalnega simulatorja v realnem času

Enega ključnih mejnikov modernizacije elektroenergetskih naprav je predstavljala uveljavitev močnostne elektronike v srednje- in visokonapetostnih omrežjih. Naprave so bile sprva enostavne, sčasoma pa so postale relativno kompleksne. Delujejo pod nadzorom naprednih regulatorjev, ki zagotavljajo stabilno delovanje naprave ob visoki dinamiki krmiljenja izhodnih veličin, kar prinaša veliko fleksibilnost naprav. 

Za testiranje regulatorjev so se v preteklosti kot nepogrešljivi element razvoja izkazali miniaturni analogni modeli elektroenergetskih omrežij in naprav, ki so zagotavljali relativno natančno modeliranje, a so bili vse prej kot fleksibilni, kar se je nemalokrat izkazalo tudi z okvarami teh modelov v fazi testiranja nepopolnih regulatorjev.
 
Večje spremembe v načinu testiranja regulacijskih naprav je prinesel prav razvoj digitalnih računalnikov, ki dandanes omogočajo natančno simuliranje električnih omrežij v realnem času. Takšni simulatorji omogočajo izmenjavo analognih in digitalnih signalov med simuliranim delom omrežja in realnim električnim vezjem (regulatorji, zaščitni releji ipd.), s tem pa odpirajo nove možnosti vključevanja realnih naprav v digitalno simulacijo. 

V prispevku bo predstavljen potek razvoja in testiranja industrijskega regulatorja statičnega var kompenzatorja (SVC). Glavne naloge v tem okviru so bile odkrivanje pomanjkljivosti regulatorja in zaščite, razvoj regulacijskih algoritmov, testiranje različnih modelov omrežij in bremen ipd. Pri testiranju je bil uporabljen dejanski krmilni modul naprave SVC, elektroenergetsko omrežje pa je bilo simulirano s pomočjo simulatorja v realnem času (RTDS). 

Preberite si celoten članek >>


M. Walch, R. Woschitz

Raziskave kombiniranega instrumentnega transformatorja v različnih pogojih obratovanja

Sistemski operaterji v Evropi se v stoletju energetske revolucije soočajo z mnogimi novimi izzivi. Zaradi vključevanja vetrnih in sončnih elektrarn ter fluktuacije proizvodnje energije zanesljivo, zmožno in stabilno delovanje omrežja postaja vedno bolj pomembno. Za nove projekte v energetiki, npr. za nove povezovalne vode, so potrebni časovno zelo potratni postopki potrjevanja. Med realizacijo investicij pa se zahteve po energiji stalno povečujejo, zato je treba zagotoviti zanesljivost vgrajene električne visokonapetostne opreme. Zaradi kombinacije napetostnih in tokovnih instrumentnih transformatorjev v enem ohišju je bilo v preteklosti opazovanih več učinkov, ki so bili mogoče povezani z višjo temperaturo zraka in mnogimi daljšimi obdobji vročine v osrednji Evropi. Treba je raziskati kombinirani instrumentni transformator z ozirom na toplotno izgubo in na potencialni vložek toplote iz povezanih instalacij.

V primeru kombiniranega instrumentnega transformatorja proizvajalec zagotavlja zanesljivo delovanje pri temperaturi zraka 40 °C in operativnemu toku od 1575 A do 3150 A, pri čemer je nazivni tok 1200 A pri vzporedni povezavi.

Raziskovalni program vključuje tokovno in napetostno vztrajnost. Med testom tokovne vztrajnosti se je treba najbolj osredotočiti na vsebnost olja in toplotno izgubo zaradi proizvedenega toka. Nadalje smo raziskovali tudi aspiracijo instrumentnega transformatorja med cikličnim testom tokovne vztrajnosti. Aspiracija opreme je lahko potencialni vložek vlage iz okolja. 

Izvedene so bile spremljajoče diagnostične meritve vlage in olja, analize raztopljenega plina, faktorja dielektrične izgube in meritve delnih razelektritev. Med meritvijo faktorja dielektrične izgube smo opazili visok faktor izgube. Merjenje delnih razelektritev je pokazalo potencialne težave mejne površine, ki so bile lahko posledica visoke vlage v vsebnosti olja ali visoke vsebnosti lepila med papirnimi plastmi. Dodatno se raziskujejo tudi povezave z objemkami na primarnemu navitju. Raziskave se osredotočajo na temperaturne spremembe v kombiniranih instrumentnih transformatorjih, ki so obremenjeni s pomočjo umetno proizvedene temperature zraka 40 °C. 

Preberite si celoten članek >>


A. Pirker , R. Woschitz , H. Steuerer, M. Hesse

Metoda ovrednotenja podaljševanja srednjenapetostnih kablov v realnem času

Srednjenapetostni kabli, izolirani s PE, nameščeni v 80. letih prejšnjega stoletja, še vedno delujejo v mnogih avstrijskih distribucijskih omrežjih. Izpadi, ki jih povzročajo vodna drevesa v izolaciji, so zelo dobro poznani. Za omrežne operaterje to poraja vprašanje, ali bi kable zamenjali in tako ohranili zanesljivost omrežja. Druga možnost je podaljševanje življenjske dobe teh kablov z uporabo metode za popravilo izolacije. Ta metoda uporablja tekočino na osnovi silikona, ki je stisnjena v izolacijo kabla, da deaktivira obstoječa vodna drevesa. Prvotno so se za popravila kablov uporabljale tekočine, ki so vsebovale komponente s fenilmetildimetiloksilanom. Te komponente so pogosto povzročale pospešeno korozijo aluminijevih prevodnikov zaradi kemičnih reakcij v preteklosti. Zaradi tega dejstva je bila pred nekaj leti ta tekočina izboljšana z uporabo alkoksilana za preprečevanje korozije. V sodelovanju z Austrian Netz Burgenland Strom GmbH, nemškim podjetjem UtilX Europe GmbH in Inštitutom za visokonapetostni inženiring in sistemsko delovanje Tehnološke univerze v Gradcu smo raziskali učinkovitost te izboljšane metode za podaljševanje življenjske dobe srednjenapetostnih kablov. Za raziskovanje tega popravila izolacije smo uporabili odseke 20 kV kablov. Na teh kablih in na popravljenih vzorcih je bil izveden test za napetostni udar za oceno učinka metode. 

Preberite si celoten članek >>


Maddalena Schembari

Regulacija napetosti in jalove moči za optimalno izkoriščanje EHVAC interkonekcij "offshore" vetrnih polj velikih moči (GV)

V tem prispevku se ukvarjamo z delovanjem radialnega prenosnega kabelskega sistema EHVAC v statičnem stanju z več točkami dovajanja moči, npr. vetrnicami na morju, in variabilno vzporedno kompenzacijo. Napetosti generatorja in nastavitve variabilne kompenzacije so določene s pomočjo algoritma, ki temelji na pretoku moči, ki pa cilja na simetrične profile tokovne magnitude vzdolž individualnih kabelskih daljnovodov (KD): predlagano delovanje znižuje izgube Joulov in povečuje izrabo kabelskih daljnovodov (KD). Omejitve kodeksa omrežij za jalovo moč, ki se izmenjuje s skupnim energetskim omrežjem. Prikazana je uspešna uporaba v hipotetično 199 km dolgem, 400 kV-50Hz kabelskem sistemu, ki zbere do 2 GW na različnih vetrnicah na morju, kar pa kaže, da predlagano delovanje zagotavlja najmanj 97-% učinkovitost prenosa pri polni obremenitvi z vrednostmi faktorja moči bližnje enote generatorja. Še več, možne omejitve zaradi pošiljanja končne napetosti se povečajo pri polni obremenitvi, kar se navezuje na implementacijo kontrole napetosti pri povezovalni omrežni točki.

Preberite si celoten članek >>


A.Contin, A.Piccolo

Meritve delnih razelektritev ob izklopljenih izmeničnih rotacijskih strojih za kontrolo kakovosti izolacije

Testiranje delnih razelektritev je za gospodarske javne službe in proizvajalce osnovne opreme postalo ključno orodje za oceno stanja izolacije visokonapetostnih rotirajočih strojev. Delne razelektritve je mogoče meriti brez povezave na vzorčnih statorskih navojih ali celotnih statorjih, medtem ko so nadzorovani na delujočih strojih (testiranje in nadzorovanje s povezavo). Četudi se testiranje delnih razelektritev na široko uporablja za širok nabor motorjev in generatorjev (od 300 kW do 1600 MW), ni jasnega dogovora o tem, kako dejansko interpretirati podatke. Tradicionalno se je interpretacija delnih razelektritev izvajala z oceno amplitude delnih razelektritev, vendar je ta metoda pokazala šibkost zaradi spremenljivih rezultatov relevantnega izbranega instrumenta. Ker se delne razelektritve lahko opisujejo kot visokofrekvenčni pulzi, na njihovo amplitudo močno vplivata vrsta senzorja in njegova pasovna širina (IEC60270 ali širša pasovna širina) sistema pridobivanja.

Za premagovanje te težave se je izvajalo umerjanje za pridobivanje enotnih rezultatov iz različnih sistemov delnih razelektritev, vendar je ta metoda pokazala svoje omejitve pri merjenju z različnimi pasovnimi širinami. Dodatno je bilo dokazano, da je za zanesljivo analizo amplitude treba povezati z vsako vrsto aktivnosti delne razelektritve. Za premagovanje teh omejitev je oblika vzorca Phase Resolved PD (PRPD) edina metoda, ki omogoča samostojno in zanesljivo oceno izolacije iz vrste senzorja in enote pridobivanja.

Prispevek opisuje uporabo analize oblike vzorcev PRPD, ko se uporablja za določena statorska navitja, ki so proizvedena z različno proizvodno tehnologijo. S to metodo je mogoče pridobiti konsistentne rezultate, tudi ko se za analizo uporablja drug sistem delnih razelektritev, kar omogoča primerjavo testnih rezultatov in zanesljivo oceno stanja izolacije.

Preberite si celoten članek >>


Rok Leskovec

Uporaba sinhronskih strojev za kompenzacijo jalove moči v omrežju

Sinhronski stroji so še vedno najpomembnejši pretvornik mehanske energije v električno in hkrati tudi najbolj pomemben dejavnik pri regulaciji napetosti oziroma obvladovanju pretokov jalove moči. Najbolj običajno opravljajo obe vlogi hkrati (proizvodnja delovne in jalove moči). Čedalje pogostejši so tudi primeri, ko se obstoječi sinhronski stroj ohrani tudi po tem, ko je proizvodnja delovne moči že nerentabilna (zapiranje elektrarne).

Preberite si celoten članek >>


M. Babuder, M. Hrast, A. Polajner, J. Majcen

Specifičnosti v tehnologiji regulacijskih dušilk

V prispevku avtorji poročajo o prvih izkušnjah pri sestavljanju Specifikacije za regulacijske kompenzacijske dušilke za vgraditev v slovensko prenosno omrežje. Podrobneje navajajo dileme pri odločitvah o osnovnih lastnostih posamezne enote in pojasnjujejo izbiro tehnoloških značilnosti najpomembnejših materialov in sestavnih delov aktivnega sklopa.

Preberite si celoten članek >>


Stane Vižintin, Boris Žitnik, Borut Vertačnik

Dielektrična zdržnost v odvisnosti od različnih parametrov in ustrezne izolacijske zračne razdalje

Dielektrična zdržnost med dvema elektrodama v zraku je odvisna od mnogih parametrov. Fizikalno gledano zrak zdrži neko maksimalno električno poljsko jakost. Če jo prekoračimo, pride do ionizacije in nastanka obloka. Za višje napetosti moramo torej zagotoviti večje zračne razdalje, kar seveda upoštevajo projektanti elektroenergetskih postrojev. Minimalne razdalje z določenim varnostnim faktorjem, za neke splošne pogoje, so določene v pravilnikih in standardih. Če hočemo razdalje skrajšati na neko optimalno vrednost, moramo natančno analizirati razmere. Že pri napetosti so občutne razlike v zdržnosti glede na obliko in trajanje. Poseben primer je enosmerna napetost s svojo polariteto. Električno polje v zraku je praviloma nehomogeno in odvisno od oblike elektrod. Včasih moramo upoštevati spremenljivo zračno razdaljo. Tu so še atmosferski pogoji, onesnaženje, nadmorska višina, voda, led. V prispevku sta opisani fizikalni ozadji nastanka preskoka in obloka ter kako posamezni parametri vplivajo na to. Prikazani so praktični primeri v elektroenergetskem sistemu. 

Preberite si celoten članek >>


Tim Gradnik

Razvoj in vloga sistemov sprotnega nadzora pri oceni stanja transformatorjev

V modernih sistemih sprotnega nadzora je na voljo vse več senzorjev, naprav, algoritmov in metod za sprotni nadzor obratovalnih oz. diagnostično pomembnih parametrov energetskih transformatorjev, ki lahko učinkovito dopolnijo konvencionalne diagnostične metode in s tem omogočijo sprotnejšo in zanesljivejšo oceno stanja transformatorja.

Tipična sodobna diagnostična ocena stanja transformatorja, kljub velikemu številu naprav in metod SSN, še vedno temelji na rezultatih  fizikalno-kemijskih analiz in električnih meritev. Glavnih razlogi za tako stanje so:

- kompleksen značaj pokazateljev motenj in procesov staranja vgrajenih materialov v transformatorju,
- senzorji in sistemi sprotega nadzora, ki so pogosto manj zanesljivi in natančni, kot je to pričakovano za diagnostične namene,
- relativno nizka pogostost okvar v obratujočih transformatorjih in s tem majhen obseg povratnih informacij o dejanski oz. učinkovitosti sistemov sprotnega nadzora.

V pričujočem prispevku podajamo pregled naših izkušenj s sistemi sprotnega nadzora energetskih transformatorjev v Sloveniji. Na osnovi izkušenj, izmenjave informacij v okviru CIGRE delovnih skupin ter literature podajamo smernice za učinkovitejšo izbiro in rabo senzorjev kot tudi smernice za celovito integracijo podatkov iz sistemov sprotnega nadzora z rezultati konvencionalne diagnostike.

Preberite si celoten članek >>


Jurij Kurnik, Jože Špiler

Fleksibilnost obratovanja in zahteve omrežja za obstoječe ter nove jedrske elektrarne

Jedrske elektrarne so splošno razumljene kot zelo toge proizvodne enote in zaradi nizkih stroškov goriva večinoma obratujejo kot enote za proizvodnjo pasovne energije, vendar so v praksi sposobne tudi fleksibilnega obratovanja, sledenja bremenu in aktivnega sodelovanja pri sistemskih funkcijah vzdrževanja kvalitete električnega omrežja. V prispevku bodo predstavljene EUR (European Utility Requirements) zahteve za nove lahkovodne jedrske elektrarne glede omrežja, fleksibilnost novih jedrskih elektrarn ter primeri sledenja bremenu obstoječih jedrskih elektrarn v Evropi. 


Mladen Iglič, Boris Žitnik, Rado Ferlič

Prenapetosti v 110 kablu v primerih prehoda kabla v nadzemni vod ter kabla v GIS postroj

Nadzemni vodi 110 kV omrežja se vedno pogosteje gradijo v kombinaciji s krajšimi kabelskimi povezavami, še posebej pri priključitvah v GIS postroj. Na vsakem prehodu DV-kabel-GIS pride zaradi spremembe valovne impedance do prenapetosti, ki ogrožajo izolacijo naprav. Na višino prenapetosti vpliva več dejavnikov. Ti so: amplituda in strmina udarnega vala, tip in višina daljnovodnega stebra, izvedba ozemljitvenih povezav, upornost ozemljitve, dolžina in presek kabla itd. Za optimalno izvedbo koordinacije izolacije je treba uporabiti računalniške simulacije (EMTP-RV). Na podlagi izdelanega simulacijskega modela obravnavanega omrežja se poišče taka rešitev prenapetostne zaščite, ki učinkovito ščiti izolacijo vgrajenih naprav.

Preberite si celoten članek >>


Simon Podkoritnik, Miha Bečan, Boštjan Barl

Uporaba različnih ukrepov za zmanjšanje vpliva prenapetosti na obratovanje 2x400 kV daljnovoda oblike sod in izbira opreme v fazi izdelave IDP

Zanesljivost obratovanja daljnovoda je med drugim določena tudi na podlagi prenapetosti, ki se lahko pojavijo v sistemu. Pogostost odpovedi izolacije se pri 400 kV sistemu proučuje statistično in deterministično glede na atmosferske in stikalne prenapetosti, ki so skladno s standardom o koordinaciji izolacije IEC 60071-1:2006 glavni vzrok za obremenitev izolacije. Daljnovod 2 × 400 kV oblike sod je ena izmed najbolj razširjenih oblik dvosistemskih daljnovodov. Želja po vse večji zanesljivosti daljnovodov nas sili, da z različnimi ukrepi, kot sta namestitev dodatne zaščitne in prenapetostnih odvodnikov, to tudi dosežemo. Glede na izbiro različnih ukrepov za povečanje zanesljivosti obratovanja daljnovoda pa moramo že v času idejnega projekta izvesti pravilno izbiro te opreme. 

Preberite si celoten članek >>


Anton Urankar, Saša Jamšek, Klemen Dragaš, Miran Marinšek

Naložbeni načrt sistemskega operaterja prenosa električne energije

V družbi ELES, d.o.o., sistemskemu operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja, skrbimo za varen, zanesljiv in nemoten prenos električne energije. Poleg vodstva ga sestavlja še pet področij. Eno izmed njih je Področje za upravljanje s sredstvi in projekti (PUSP). Ena izmed nalog PUSP je zagotavljati dolgoročno kakovost sredstev, ki omogoča odjemalcem in ostalim deležnikom pravočasne, zanesljive in stroškovno učinkovite storitve za zagotavljanje njihovih potreb. S sistematičnimi, koordiniranimi aktivnostmi in dobro prakso uvajamo, izvajamo in stalno izboljšujemo sistem optimalnega upravljanja s sredstvi. Učinkovito upravljanje s sredstvi zajema kakovost, obvladovanje tveganj ter koristi in stroške v celotnem življenjskem ciklusu sredstev. 

Strateške usmeritve PUSP do leta 2020 so sledeče:

- uveljavitev modela: lastnik sredstev, upravljalec s sredstvi in izvajalec storitev,
- upravljanje s sredstvi v celotni življenjski dobi ob upoštevanju obvladovanja tveganj,
- obvladovanje podpornih orodij,
- razvijanje kompetenc.

Na podlagi zahtev iz Energetskega zakona (EZ-1) in splošnega akta, ki ureja to področje, smo v PUSP v aprilu 2015 pripravili Naložbeni načrt sistemskega operaterja prenosa električne energije od leta 2016 do leta 2018. Med drugim je bilo v naložbenem načrtu treba razkriti vire financiranja in razvrstiti naložbe po prioritetnem vrstnem redu. Navesti in utemeljiti je bilo treba kriterije za določitev prioritetnega vrstnega reda naložb, pri čemerse je uporabilo programsko orodje PPM (Portfolio Prioritization Model). Le-ta določa prioritetni vrstni red naložb glede na zniževanje tveganj na vložena sredstva za vsako naložbo ob upoštevanju poslovnih dejavnikov. Poslovni dejavniki so neposredno povezani s cilji družbe ELES. 

Preberite si celoten članek >>


Miha Bečan, Simon Podkoritnik, Bojan Volk

Tehnične rešitve uporabe odvodnikov na nadzemnih vodih

V Sloveniji so bili leta 2014 prvič pilotno nameščeni odvodniki na VN nadzemni vod. Na odseku Vrtojba - Sežana, od SM29 do SM138 dvosistemskega voda med Gorico in Divačo, je bilo nameščenih skupaj 212 odvodnikov, 30 registratorjev strel. V članku bodo predstavljene tehnične rešitve zaščite nadzemnega voda z odvodniki prenapetosti ter različni pristopi pri razporejanju odvodnikov in izbiri parametrov odvodnikov.
Podani bodo razlogi za potrebno celovito spremljanje stanja odvodnikov in analizo njihove učinkovitosti. Učinkovitost nameščenih odvodnikov je v svetu aktualna tematika, saj pod okriljem pariškega CIGRE-ja deluje delovna skupina C4.39, ki se ukvarja ravno s to tematiko. Potreba po večji zanesljivosti nadzemnih vodov nam s poznavanjem stroškov izpada voda določa število odvodnikov, ki jih moramo kar se da optimalno, učinkovito razporediti vzdolž trase. 

Preberite si celoten članek >>


Vladimir Djurica, Garsia Kosinac

Eksperimet "Eksplozija žice", kot demostracija izkoriščanja električne energije iz naravnih pojavov v atmosferi

GEN Svet energije je interaktivni multimedijski center, ki obiskovalcem podaja celovite in strokovno utemeljene informacije o pomenu energije in njene rabe v vsakdanjem življenju, tehnologijah proizvodnje električne energije ter njenih gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikih. Ob predstavitvi klasičnih tehnologij za proizvodnjo električne energije v Sloveniji se srečujemo z vprašanji obiskovalcev o možnosti pridobivanja iste energije na drugačne, alternativne načine. Zelo pogosta ideja je vezana na razvoj tehnologije, ki bi nam omogočala shranjevanje in izkoriščanje električne energije iz naravnih pojavov v atmosferi. Ta misel je bila iztočnica za izvajanje novega eksperimenta v Svetu energije, ki bi nazorno pokazal fizikalno ozadje in možnost uresničitve take ideje. Za idejni koncept in izdelavo eksponata smo se obrnili na Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je izdelal eksperiment "Eksplozija žice". 

Preberite si celoten članek >>


Breda Cestnik, Karol Grabner

Možnosti zmanjševanja elektromagnetnega sevanja visokonapetostnih objektov v okolju

Za elektroenergetske objekte in naprave nazivne napetosti nad 1 kV slovenska zakonska regulativa predpisuje preverjanje ustreznosti glede na predpisane mejne vrednosti električnega in magnetnega polja. Za omejevanje eventualnih preseganj mejnih vrednosti električne poljske jakosti (E) in gostote magnetnega pretoka (B), in tudi sicer, je pomembno poznavanje možnosti za znižanje E in B. 
V predstavitvi je podanih nekaj načelnih možnosti za zmanjšanje jakosti električnih in magnetnih polj v okolju visokonapetostnih elektroenergetskih objektov. Zanje so podani ilustrativni primeri, ki prikazujejo učinek zmanjšanja polja. Pri tem nekateri od ukrepov znižajo tako E kot B, drugi pa so specifični (le za E ali le za B). 

Preberite si celoten članek >>


Maša Majkić, Rudi Vončina

Pomen obvladovanja okoljskih tveganj pri upravljanju s sredstvi

Dosedanje poročanje o obremenitvah okolja s strani zavezancev je v povprečju prisotno že več kot 20 let. V tem času se je spremenil tudi odnos med nosilci dejavnosti, posamezniki in raznimi javnimi in civilnimi interesnimi skupinami. To se kaže skozi aktivnosti vzpostavitve ekoloških mrež in drugih varstvenih območij. Zato morajo nosilci dejavnosti posodobiti načine spremljanja stanja in poročanja, ter jih ne dojemati kot obvezo, ampak kot del stabilnega poslovnega procesa, ki zahteva sprotno prilagajanje.

Daljnovodi in pripadajoči objekti za prenos električne energije imajo dolgo življenjsko dobo. Medtem so se uveljavila načela varstva okolja in narave. V primerih, ko so bili objekti zgrajeni pred uveljavitvijo tovrstnih načel, prihaja pri investicijskem vzdrževanju oz. nadgradnji zmogljivosti obstoječih objektov do primerov, ko predlagane variante oz. obstoječi objekti >zadenejo< ob območja povečanih varstvenih režimov. Navedeno in prej omenjene spremembe bi lahko celo zahtevale premik tovrstnih objektov iz posameznih območij ali njihovo odstranitev ter spremembo tehnologije, kar ponavadi presega meje ekonomske upravičenosti.

V primeru obnove oziroma nadgradnje obstoječih daljnovodov ter načrtovanja novih daljnovodov je priporočljivo, da so okoljska tveganja sproti prepoznana in upoštevana. Posebno pozornost velja nameniti prepoznavanju okoljskih omejitev, gledano tako z vidika značilnosti infrastrukturnega objekta kot z vidika razvojnega potenciala območij, kjer se ti objekti nahajajo.

Obvladovanje tveganj zahteva prepoznavanje vseh trendov, prisotnih v okolju, tako zakonodajnih kot civilnih, upravljanje s sredstvi pa jih mora ustrezno vključiti v poslovni proces. Pri tem so lahko v pomoč modeli občutljivosti okolja po posameznih prvinah in njihovih sestavinah, ki omogočajo opredelitev tveganj za načrtovano aktivnost. S takšnim pristopom je mogoče objektivno analizirati občutljiva območja. Pri tem sta pomembna tudi spremljanje stanja na terenu in prepoznavanje potencialnih konfliktnih točk v prostoru preko prepoznavanja in ustreznega upoštevanja interesov, vezanih na konkretne lokacije oziroma lokalni prostor. Mednje sodijo gospodarski interesi, razvoj prostorskih potencialov območja, odnos prebivalcev do svojega lastnega bivalnega okolja v povezavi z načrtovanim posegom. Na ta način sta omogočena sprotno prilagajanje potrebnih aktivnosti glede na možne predvidene situacije in ustrezna vključitev vseh pomembnih deležnikov v proces zmanjševanja tveganj.

Preberite si celoten članek >>